Oblikovanje nove finančne perspektive EU in pogajalska izhodišča Slovenije

Abstract

Oblikovanje nove finančne perspektive Evropske unije (EU), tj. srednjeročnega strateškega javnofinančnega načrta za obdobje 2007–2013, predstavlja po sprejemu ustavne pogodbe junija 2004 nov velik izziv razširjene EU. To dokazujejo že sami začetki pogajanj o vsebinskih in tehničnih podrobnostih nove finančne perspektive med najpomembnejšimi evropskimi institucijami in državami članicami EU, med njimi tudi Slovenijo, kjer so razvidne velike razlike med posameznimi pogajalskimi izhodišči. V okviru pogajanj se Slovenija zavzema, da bi prilagojena struktura naslednje finančne perspektive čim bolje odražala sedanje ključne vsebinske cilje razširjene EU (npr. cilje lizbonske strategije). Zato Slovenija zagovarja ohranitev reformirane kohezijske politike kot temeljnega instrumenta uresničevanja načela solidarnosti, nadaljnjega prestrukturiranja sredstev za Skupno kmetijsko politiko (SKP) v smeri pridelave zdrave hrane, zaščite zdravja ljudi in razvoja podeželja, in povečanja sredstev namenjenih krepitvi vloge EU kot globalnega partnerja ter izgraditve EU kot območja svobode, varnosti in pravičnosti. Za uresničitev omenjenih ciljev Slovenija podpira predlog Evropske komisije, po katerem je za potrebe prihodnje finančne perspektive predvideno v povprečju 1,14 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Na strani finančnih virov Slovenija zagovarja postopno opuščanje vira na osnovi DDV ter nasprotuje uvedbi t. i. evropskega davka. Ob uresničitvi predhodno navedenih stališč lahko Slovenija v okviru prihodnje finančne perspektive poleg ugodnega neto finančnega položaja pričakuje tudi pospešeno dinamiko gospodarskega razvoja znotraj (gospodarsko in politično) najrazvitejše integracije na svetu.