Empirična preveritev obstoja in delovanja notranjih kontrol pri pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin v Sloveniji

Abstract

Uskupinjevalni postopek, v katerem se predstavlja skupina podjetij kot eno samo, je predpisan z mednarodnimi računovodskimi standardi, skladno z njimi pa je bil prevzet tudi v slovenske računovodske standarde in mednarodne standarde za javni sektor. Izvesti ga je mogoče po predhodni pripravi temeljnih računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in odvisnih podjetij. Iz strokovnih usmeritev izhaja tudi ena od zahtev, da med pobotanimi stanji ne sme prihajati do t. i. nepravih razlik zaradi neurejenega računovodenja. Čeprav računovodskih izkazov slovenske osebe javnega prava ne pripravljajo na način kot določajo standardi, se uskupinjenje izvaja, vendar le za določene podatke bilanc stanja in na podlagi posebnega predpisa. Ta pa dopušča nastanek razlik pri pobotu terjatev in obveznosti med proračunskimi uporabniki, kar vpliva na stanje splošnega sklada države. V raziskavi smo z metodo naključnega vzorčenja z uporabo anketne raziskave po komponentah modela COSO empirično preverjali, kako učinkovit je notranjekontrolni sistem pri pripravi izvirnih listin bilanc stanja v slovenskem javnem sektorju. Ugotovili smo, da so formalnopravno sicer dopustne razlike hkrati tudi neprave razlike, zaradi česar je verodostojnost skupinskega računovodskega izkaza lahko vprašljiva. Preveritev komponente kontrolnega okolja je npr. pokazala, da so zakonski roki za potrjevanje odprtih postavk določeni prehitro, postopek pa ni dovolj natančno dogovorjen, kadar pride pri uskupinjevanju terjatev in obveznosti do razlik. Na kontih kratkoročnih terjatev in obveznosti do proračunskih uporabnikov na dan 31.12. obstajajo stanja, kar lahko vodi v tveganja nastanka razlik pri pobotu in za niz kontov smo v komponenti kontrolnih aktivnosti dejansko ugotovili, da proračunskim uporabnikom na dan 31.12. ni uspelo pobotati stanj ali stanj sploh niso usklajevali, vzroke, zaradi katerih je prišlo do razlik in ukrepe, ki jih v izogib nastanka razlik predlagajo vodje računovodstev. Na vprašanja komponente informiranja in komuniciranja so računovodje odgovorili, da si želijo več izobraževanja, predstojniki pa bi lahko bolj uporabljali informacije iz računovodskih izkazov pri svojih odločitvah. Še vedno je programska oprema premalo zaščitena, kajti ponekod se posega v bazo računovodskih podatkov. Rezultati v komponenti spremljanja pa so pokazali, da revizija postopka priprave premoženjske bilance še marsikje ni bila opravljena.