Prožnost dela v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji

  • Tatjana Kozjek Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani
Keywords: numerična prožnost, funkcionalna prožnost, plačna prožnost, mobilnost, prožne oblike pogodb o zaposlitvah, javni sektor, zasebni sektor

Abstract

Razprave o prožnosti organizacij na področju dela so bolj pogoste v zadnjih letih, predvsem kot posledica gospodarske recesije. Strukturne spremembe in globalizacija vplivajo tako na organizacije kot na zaposlene. Organizacije morajo ostati prožne, da se lahko odzivajo na nepričakovane spremembe povpraševanja in se prilagajajo novim tehnologijam ter drugim vplivom. Za povečanje prožnosti zato različno ukrepajo na področju obsega in časovne razporeditve dela, notranje mobilnosti zaposlenih ali na področju plač in stroškov dela. Prispevek prikazuje rezultate raziskave, v okviru katere se je ugotavljalo, ali obstajajo razlike glede prožnosti organizacij na področju dela med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji. Analiza rezultatov je pokazala, da zasebne organizacije pogosteje omogočajo notranjo numerično, funkcionalno ter prostorsko prožnost. Med organizacijami javnega sektorja pa so najbolj prožne javne agencije oziroma zavodi.
Published
2014-05-09
How to Cite
Kozjek, T. (2014). Prožnost dela v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji. Central European Public Administration Review, 12(1), pp. 47-61. https://doi.org/10.17573/2014-v12.1.a03
Section
Articles