Učinkovitost pobiranja prispevkov za socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji

Abstract

Slovenski sistem socialnega zavarovanja se ne srečuje le s problemom čedalje slabšega razmerja med številom zavarovancev, za katere se plačujejo prispevki, in upravičencev, ki so prejemniki dajatev iz naslova socialnega zavarovanja, temveč tudi s problemom učinkovitega pobiranja in evidentiranja prispevkov za socialno zavarovanje. Na stabilnost financiranja namreč poleg neugodnih demografskih dejavnikov in gospodarskih razmer vplivajo tudi različne možnosti nevključenosti v sistem, ki omogočajo, da se v obvezno socialno zavarovanje ne vključi del sicer delovno aktivne populacije ter da zavezanci s prehodi med različnimi kategorijami zavarovanja ali pa s prirejanjem formalno izplačanih prejemkov lahko znižujejo osnovo za obračun in plačilo prispevkov. Čeprav uspešnosti delovanja sistema socialnega zavarovanja zaradi njegove zapletenosti in pogostega spreminjanja ni mogoče v celoti izmeriti s kazalniki učinkovitosti delovanja državnih organov ter statističnih podatkov, pa pričujoči članek utemeljuje, da je mogoče identificirati nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost pobiranja prispevkov. Ti dejavniki so različni in izvirajo tako iz sfere zavarovancev oziroma zavezancev za plačilo prispevkov, kot tudi državnih organov, širšega družbenega okolja in aktualnih gospodarskih razmer.