Samopodoba vodij v upravnih enotah

Abstract

V procesu vodenja lahko predvsem pozitivna samopodoba vodje vpliva na kakovosten medosebni odnos z vodenimi oziroma na vedenje vodje in tudi vodenih. Rezultati izvedene raziskave samopodobe vodij v upravnih enotah kažejo, da sta izmed proučevanih področij samopodobe najnižje izraženi predvsem socialna in telesna samopodoba, najvišje pa je izražena splošna samopodoba. Ker je za vodje pomembno, da imajo dobro razvite predvsem socialne spretnosti oziroma spretnosti za delo z ljudmi, je rezultat raziskave o socialni samopodobi vodij v državni upravi (upravnih enotah) pomemben kazalnik podob vodij o njihovih predstavah na socialnem področju. Prispevek se osredotoča na samopodobo vodij upravnih enot in predstavlja rezultate opravljene raziskave s tega področja.